1nfl4t0rčk1
ODLOČITEV O OBRESTNI MERI V EUROOBMOČJU
Ekonomska in denarna analiza za evrsko območje v letu 2023
O nas
Smo ekipa 1nfl4t0rčk1 (inflatorčki), ki jo sestavljajo:
-Nika Kralj
-Tian Strmšek
-Filip Kores
-Hristijan Kochovski
-Aljaž Kelc
Naša mentorica je dr. Lidija Kodrin
Uvod
Evropska centralna banka (ECB) igra ključno vlogo pri ohranjanju stabilnih cen in podpiranju gospodarske rasti na evroobmočju. V duhu ohranjanja dobrobiti evroobmočja je po besedah Christine Lagarde, aktualne predsednice ECB, analiza gospodarstva držav članic poglavitnega pomena: “I look under the skin of countries' economies, and I help them make better decisions and prosper.” S tem namenom je Svet Evropske centralne banke dne 2. februarja 2023 na monetarni seji sklenil zvišati tri ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako zvišana na 3,00%, obrestne mere za odprto ponudbo mejnega posojila ter na odprto ponudbo mejnega depozita pa se bodo zvišale na 3,25% in 2,50%. Slednji ukrep bo stopil v veljavo 8. februarja 2023 z namenom znižanja inflacije, ki trenutno povzroča pretresljivo rast cen. Visoka inflacija družno z vojno tako povzroča šibkejsko gospodarsko rast. Odločitev zvišanja obrestnih mer je pomemben korak proti zagotavljanju ciljne inflacijske ravni 2.00% in optimalnih pogojev za ustrezno gospodarsko rast držav članic evroobmočja.
Ekonomska analiza
Realni BDP
Realni desezonirani BDP se je v evroobmočju v četrti četrtini leta 2022 zvišal za 1.9% v primerjavi s četrto četrtino 2021. Po negativni rasti BDP-ja leta 2020 je bilo leto 2022 s tem prvo leto stabilne rasti BDP, hkrati pa se je nadaljevala rast BDP nad predkrizni nivo.
Graf 1: Spremembe desezoniranega realnega BDP-ja v primerjavi z isto četrtino prejšnjega leta z napovedmi
V letu 2022 je BDP zrasel za 3.4%. Sklicujoč se na ekonomski napoved se bo v letu 2023 rast zmanjšala na 0.5%, po pojenjanju zaviralnih dejavnikov pa se bo v letih 2024 in 2025 zvišala na 1.9% in 1.8%. Kljub napovedani pozitivni rasti pa so napovedi iz leta 2022, zaradi vojne v Ukrajini in posledičnih sankcij, trgovinskih motenj ter negotovosti, manj optimistične kot leta 2021.
Graf 2: Spremembe komponent in rasti realnega BDP v evroobmočju po četrtinah v letih 2021 in 2022
Privatna potrošnja se je v drugi in tretji četrtinileta 2021 po zaključku koronske krize znatno povečala, kar je privedlo do ponovnega zagona gospodarstva. Realni BDP je do tretje četrtine narastel za 2,3%. Povečanje potrošnje pa je obenem privedlo do prvega znantnega dviga cen in inflacije povpraševanja. Ob koncu leta 2021 je privatna potrošnja padla na minimum in s tem znižala tudi realno rast BDP-ja, ki je padla pod 1% letno. Potrošnja je ostala nizka še v začetku 2022, dokler se ni vrnila na zmerno raven v drugi četrtini 2022. Temu je sledilo ponovno zmanjšanje v tretji četrtini.
Stopnja inflacije
Leta 2021 se je po umiritvi svetovne pandemije povečalo vsesplošno povpraševanje, kar je privedlo do inflacije povpraševanja. Ponovno zagnana ekonomija še ni zmogla dohajati stopnje potrošnje ljudi. Ob koncu leta se je vse do izbruha vojne v Ukrajini rast cen umirila, dokler ni vojna februarja 2022 povzročila zvišanje cene primarnih surovin in energentov. Dotlej je bila Rusija največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropski uniji. Slednja pa je ruske agresorje bojkotirala in se preusmerila na druge vire. Tak politični ukrep pa je stal Evropo visoke stroškovne inflacije, saj so ostali ponudniki na trgu s plinom in nafto izkoristili situacijo in dvignili cene, ki pa jih je bila Evropa prisiljena plačati. Zaradi dviga cen omenjenih dveh primarnih surovin so se podražili stroški proizvodnje in transporta, kar je dodatno dvignilo cene tudi v ostalih komponentah, kot so hrana in storitve.
Graf 3: Rast letne inflacije
[Vir: European statistical recovery dashboard https://ec.europa.eu/eurostat/cache/recovery-dashboard/]
Ukrepi ECB, Evropskega parlamenta in Evropske komisije pa so v zadnji četrtini leta uspeli zajeziti rast inflacije, ki sedaj postopoma pada. Decembra je v evroobmočju znašala 9,2% - izboljšanje v primerjavi z novembrskimi desetimi odstotki. Napovedano je postopno zmanjšanje inflacije skozi celotno leto 2023. Iz letošnjega povprečja dviga cen za 8,4% glede na prejšnje leto, bi naj v naslednjem letu povprečna inflacija znašala 6,3%. Napovedi torej pričakujejo zelo počasen, a konstanten padec inflacije s končno vrednostjo 3,6% v zadnji četrtini leta 2023, kar je še zmeraj nad ciljno vrednostjo dveh odstotkov. Tako počasen spust inflacijskih pritiskov je napovedan zaradi znatno prenizkih osnovnih obrestnih mer ECB. Inflacijo pa po podatkih Eurostata še vedno vzdržujejo dvigi cen energentov (16,2%) in hrane (16%).
Graf 4: Inflacija in inflacijske komponente
Javnofinančni primanjkljaj
Javnofinančno razmerje se po pretresljivem primanjkljaju zaradi pandemije leta 2020 (7.1% BDP) zaradi ekonomskega cikla še naprej izboljšuje. Javnofinančni primanjkljaj v evroobmočju se je zmanjšal iz 5.1% BDP-ja leta 2021 na 3.5% leta 2022, po napovedih pa bo leta 2023 znašal 3.7% in se dodatno zmanjšal na 2.6% BDP-ja do leta 2025, kar pa je še vedno več od predkriznih 0.6%. Glavni razlog za visok primanjkljaj je predvsem državna pomoč ob visokih cenah energije in rastočih življenjskih stroških. Kljub napovedim so projekcije zelo negotove, predvsem zaradi vojne v Ukrajini in energijskih trgov, zaradi katerih bi lahko vlade uvedle dodatne fiskalne ukrepe.
Graf 5: Evolucija javnofinančnega primanjkljaja
Kljub rastoči ceni energije so fiskalni ukrepi za blažitev njenih posledic le začasni, namenjeni spodbujanju manjše porabe. Dolgotrajna fiskalna pomoč bi najverjetneje spodbudila inflacijo in zahtevala strožjo monetarno politiko. Poleg tega mora Evropska unija s strožjo fiskalno politiko spodbuditi gospodarsko rast, s katero bo mogoče zmanjšati visok javni dolg.
Razmerje med javnim dolgom in BDP
Po strmi rasti skupnega javnega dolga v Evroobmočju leta 2020 za 13% BDP-ja na skupno 97% BDP-ja se bo dolg po napovedi postopoma zmanjšal. Kljub pozitivnemu javnofinančnemu primanjkljaju se bo po napovedih javni dolg do leta 2025 zmanjšal na 88% BDP-ja, kar pa je še vedno višje od predkriznega dolga (84% BDP-ja). Glavni razlog je ugodno razmerje med obrestno mero in, zaradi inflacije, hitro-rastočim nominalnim BDP.
Graf 6: Dejavniki sprememb javnofinančnega primanjkljaja
Največje razmerje med javnim dolgom in BDP-jem je bilo zabeleženo v Grčiji (178,2%), Italiji (147,3%), Portugalski (120,1%), Španiji (115,6%), Franciji (113,4%), Belgiji (106,3%) in Cipru (91,6%), najmanjše pa v Estoniji (16,7%), Bolgariji (21.3%) in Luksemburgu (25,3%).
V primerjavi s prvim kvartilom 2020 so vse članice all evroobmočja poročale o povečanju razmerja dolga in BDP-ja na koncu drugega kvartala. Največja zmanjšanja iz drugega v tretji kvartal so bila v Grčiji (-5,8%) in na Portugalskem (-3,3%, medtem ko so največja povečanja bila v Bolgarija (1,9%) in na Češkem (1,7%).
Graf 7: Nacionalni dolg po posameznih državah
[Vir: Eurostat]
Stopnja brezposelnosti
Stopnja zaposlenosti je vsako četrtletje v letu 2022 narasla za 0,3%, kar pomeni, da je med Q4 2019 in Q3 2022 bilo v evroobmočju 3,1 milijona več zaposlenih ljudi. Hkrati pa je število delovnih ur padlo za 0,1%, kar je v večji meri možno pripisati zmanjšanemu delovnemu času v javnem sektorju. Brezposelnost je oktobra leta 2022 padla na 6,5%, kar je 0,8% manj od predkriznega nivoja in hkrati najnižja zabeležena brezposelnost.
Graf 8: Stopnje brezposelnosti v EU in evroobmočju decembra 2021
[Vir: https://www.esap.online/news/138/eurostat-in-december-2021-euro-area-unemployment-was-at-70-eu-at-64]
Po skokoviti rasti brezposelnosti na začetku pandemije se je število delavcev v programih ohranjanja delovnih mest hitro zmanjšalo, po napovedih pa se bo trend nadaljeval v prihodnjih mesecih. Od začetka pandemije se je povpraševanje po delovni sili namreč močno povečalo, v preteklih mesecih pa se umirja.
Finančni trgi
V obravnavanem obdobju se je nominalni efektivni tečaj evra v primerjavi z valutami 42 najpomembnejših trgovinskih partneric evroobmočja zvišal za 3,8%. V primerjavi z ameriškim dolarjem je močno apreciiral za 6,4%, kar odseva ugibanja, da bo tempo zviševanja obrestnih mer v ZDA kmalu začel upadati in se bo monetarna politika spremenila. Hkrati je evro močno apreciiral v primerjavi z razvijajočimi-se gospodarstvi, predvsem s kitajskim juanom (6.4%). V primerjavi z nekaterimi evropskimi valutami pa je rahlo depreciiral - 0,6% v primerjavi z britanskim funtom, 1,1% s češko krono in 0,7% s poljskim zlotom, medtem ko je narasel za 2.8% v primerjavi z madžarskim forintom.
Graf 9: Spremembe deviznega tečaja eura v razmerju do izbranih valut
Zunanje povpraševanje
Po najnovejših podatkih eurostata so bile v letu 2022 glavne tri partnerske države EU ZDA, VB in Kitajska. Velika Britanija je namreč po letu 2020 zaradi Brexita prevzela mesto Švice kot ene izmed glavnih partnerk EU. V ZDA in VB smo blago predvsem izvažali. Leta 2022 smo v ZDA izvozili za 328.9 milijard € blaga, kar je za 28.1% več kot v 2021, v VB pa za 214.3, kar je za 17.7% več kot 2021. Po drugi strani, pa smo iz Kitajske blago predvsem uvažali. Iz Kitajske smo uvozili kar za 409.8 milijard € blaga, kar je za 42.6% več kot 2021. To je skoraj dvakrat več kot smo uvozili iz ZDA, ki so po vrednosti uvoženega blaga na drugem mestu. To pomeni, da je Evropska unija od Kitajske gospodarsko in ekonomsko zelo močno odvisna (Eurostat, 2023).
V uvozu primarnih surovin, ki predstavljajo skoraj 60% celotnega uvoza, lahko zasledimo bistveno zvišanje uvoza energentov. Uvoz slednjih se je glede na 2021 zvišal za kar 150%. Glavni razlog za to je vojna v Ukrajini. Uvoz hrane se je zvišal za 27%, uvoz surovin pa za 22%. Uvoz proizvedenih dobrin se je zvišal za 30%. Glavni razlogi so večja potreba po kemikalijah, vozilih in strojih (Eurostat, 2023)
Izvoz primarnih dobrin leta 2022 je bil za 36.5 % višji kot prejšnje leto, primarno zaradi skoraj podvojene količine izvožene elektrike. Izvoz te se je zvišal za kar 95.6%. Izvoz proizvedenih dobrin se je tudi nekoliko povečal - za 15%, predvsem zaradi višjega izvoza kemikalij. Skupno smo izvažali več kot prejšnja leta, saj smo izvozili za 1 657.3 milijard €, kar je za 18.1% več kot leta 2021 (Eurostat, 2023).
Graf 10: Svetovna blagovna menjava EU
Iz grafa razmerja med uvozom in izvozom dobrin iz EU, lahko razberemo, da vse od maja 2021 EU več blaga uvaža kot izvaža.
Cene primarnih surovin
Kot že omenjeno v podpoglavju “Stopnja inflacije” vemo, da je leta 2021 prevladovala inflacija povpraševanja. V začetku leta 2022 pa je prevladovala stroškovna inflacija, predvsem zaradi zvišanja cen energentov in primarnih surovin. Iz grafa, ki prikazuje ceno sodčka nafte v obdobju od julija 2020 do oktobra 2022, je razvidno, da je bila cena nafte poleti 2022 za skoraj 70% višja kot cena nafte poleti 2021. (indexmundi, 2023)
Graf 11: Mesečna cena surove nafte - ameriški dolarji na sod
Prav tako so višje cene premoga, ki je kakor nafta eden izmed najpomembnejših energentov, pripomogle k dodatni inflaciji. Tona premoga je namreč septembra 2021 stala 157.96 €, septembra 2022 pa 435.15 €, kar je zvišanje za 275%. (indexmundi, 2023)
Graf 12: Premog, avstralski energetski premog in mesečna cena - evro na metrično tono
Cene kovin in rudnin, kot sta aluminij in železo, so proti koncu leta 2022 začele padati (po njihovi siloviti rasti v letu 2021 in začetku 2022). Cena tone aluminija aprila 2020 je namreč znašala 1340 €, marca 2022 pa 3170 €. To je skoraj 240% rast v obdobju dveh let. Za tem je začela cena počasi padati in je decembra 2022 tako znašala 2270 €, kar pomeni padec za 45.8%. (indexmundi, 2023)
Graf 13: Mesečna cena aluminija - v evrih za metrično tono
Zaradi ustreznih ukrepov ECB in drugih finančnih ustanov ter vlad, se cene energentov počasi nižajo. Predvideno je, da se bodo cene energentov in primarnih surovin ustalile na vrednosti, ki bo nekoliko višja od predkoronske.
Denarna analiza
Ohranjanje stabilnosti cen, eden izmed glavnih ciljev denarne politike Evropske centralne banke, v prejšnjem letu ni bil dosežen. Skupni cilj celotnega Eurosistema, t.j. ohranjanje nivoja inflacije v srednjeročnem obdobju Euroobmočja pod 2%, se namreč ni uresničil - po najnovejših podatkih je nivo inflacije to vrednost presegal za 460%. Inflacija je decembra lani namreč znašala 9.2% (Euronews, 2023). Primarni monetarni instrumenti ECB in centralnih bank, s katerimi poskušajo zajeziti inflacijo, so operacije odprtega trga, odprte ponudbe in vzdrževanje obveznih rezerv (ECB, 2023).
Analiza denarnih agregatov
Za boljšo predvidljivost primernih ukrepov centralne banke izvajajo redno denarno analizo. Denarnim agregatom, ki bankam razkrivajo bankam pomembne informacije o denarju in cenah, so dnevno izmerjena nihanja v stopnji rasti. Eurosistem primarno loči tri denarne agregate M1, M2 in M3
Graf 14: Desezonirana letna rast denarnih agregatov M3, M1 in vloge čez noč
Denarni agregat M1 obsega gotovino v obtoku in vloge čez noč. M2 je vsota M1, vlog, vezanih za manj kot dve leti, in vlog na odpoklic do treh mesecev. M3 pa je vsota M2, repo pogodb, delnic/točk skladov denarnega trga in dolžniških vrednostnih papirjev, vključno z vrednostnimi papirji denarnega trga, ki jih izdajo MFI z zapadlostjo do dveh let (ECB, 2006).
Leta 2021 je, kot omenjeno v ekonomski analizi, prevladovala inflacija povpraševanja. Agregatno povpraševanje se je v začetku povečalo zaradi izredne potrošnje držav za omilitev kratkoročnih posledic krize koronavirusa z namenom ohranjanja ekonomskega dobrobitja prebivalcev. Ti pa so takoj po krizi slednje izkoristili in povpraševanje še povečali z dodatno potrošnjo, kar je sicer prineslo ponoven zagon gospodarstva, a tudi splošno višje cene.
Graf 15: Desezonirana letna rast komponent denarnih agregatov
Leta 2022 je zaradi zmanjšanja zaupanja potrošnikov ob naraščajoči stroškovni inflaciji rast M3 padel za 7%, rast M1 pa za 12%. Denarni agregat M1 je upadel zaradi zmanjšanja izdaje kreditov komercialnih bank. Tem se izdajanje kreditov zaradi visoke inflacije in še vedno prenizke obrestne namreč ne splača. Zaradi strahu pred inflacijo in recesijo pa so ljudje raje vlagali v dvoletno-vezane depozite, ker se je osnovna obrestna mera zvišala. To pomeni, da so se komponenti denarnega agregata M3 spremenili. Ker je delež M1 višji kot delež dvoletno vezanih depozitov, se je kljub zvišanju slednjih, celotni agregat M3 znižal.
Dostopnost bančnih kreditov
Dostopnost kreditov je direktno odvisna od nivoja obrestnih mer v komercialnih bankah. Slednje pa ECB spreminja v skladu s podatki o inflaciji. Visoka inflacija v zadnjem letu je primorala ECB k povišanju osnovne obrestne mere, kar je, kot je iz grafa razvidno, vplivalo na dostopnost kreditov. Iz druge perspektive lahko to korelacijo in podatke o dostopnosti kreditov razumemo kot indikator sprememb obrestnih mer in efektivnosti monetarnih ukrepov ECB. Iz grafa je torej razvidno, da so se obrestne mere v 2022 že povečale, vendar bi se morale za zajezitev inflacije še dodatno povečati. To bi pomenilo še manjšo dostopnost kreditov in posledično manjšo potrošnjo in investiranje, kar zmanjša agregatno povpraševanje in povzroči padec cen.
Graf 16: Spremembe finančnih primanjkljajev in ovir, spremembe v dostopnosti kreditov in rast BDP
Zaključek
Na podlagi lastne ekonomske in denarne analize ugotavljamo, da je odločitev ECB za dvig osnovne obrestne mere za 0,5 odstotne točke, sicer smiselna, a se z njo ne strinjamo popolnoma. Verjamemo, da bi se obrestne mere operacij glavnega refinanciranja, odprte ponudbe mejnega posojila in odprte ponudbe mejnega depozita morale zvišati za 0,75%.
Našo odločitev podpiramo iz dveh poglavitnih razlogov. Kot prvo, visoka inflacija povpraševanja upada le počasi in kriza energentov zaradi vojne v Ukrajini, zaradi katere so cene narasle za 150% bo po napovedih vztrajala še nekaj časa. Posledično in zaradi ključne vloge, ki jo energenti igrajo v gospodarstvu, bo energetska kriza še nekaj časa spodbujala inflacijo. Zaradi obsežnih negativnih posledic inflacije na gospodarstvo je naloga ECB ključna, da z dvigom obrestnih mer inflacijo približa ciljni ravni 2%, hkrati pa je nujno, da obrestne mere niso previsoke, da agregatno povpraševanje ne pade ekstremno nizko in ogrozi normalnega delovanja ekonomije s padcem v recesijo. Nujnost zmanjševanja povprečne ravni cen krepi visok dolg Evropske unije (nad 90% BDP), zaradi česar Unija nima veliko manevrskega prostora pri razreševanju posledic inflacija.
Po drugi strani nekateri ključni indikatorji nakazujejo zmanjšanje inflacijskega pritiska v bližnji prihodnosti. Namreč, države bodo kmalu zmanjšale pomoč gospodarstvu ob energijski krizi, ki bo moralo porabo posledično zmanjšati. Zaradi tega se bosta povpraševanje in z njim povezan inflacijski pritisk padla. Poleg tega so cene drugih surovin, npr. aluminija, že začele padati. Posledično lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo padec cen izdelkov iz teh surovin. Nenazadnje je tudi zaradi zmanjšane količine posojil in posledičnega padca denarnega agregata M1 v bližnji prihodnosti pričakovan znižan inflacijski pritisk. Omenjeni indikatorji namreč nakazujejo manjšo inflacijo v bližnji prihodnosti, zaradi česar obrestna mera ne sme biti zvišana prehitro, da se prepreči šok za gospodarstvo in potencialna recesija.
Zaradi omenjenih razlogov verjamemo, da se osnovna obrestna mera mora zvišati za več kot 0,5 odstotne točke, da se preprečijo negativne posledice dolgotrajne inflacije. Naš predlog je zvišanje za 0,75%, kar bi hitreje omililo inflacijske pritiske, hkrati pa preprečilo recesijo.
Viri
Aluminum - Monthly price - Commodity prices - Price charts, data, and news - IndexMundi. IndexMundi - Country Facts. https://www.indexmundi.com/commodities/?commodity=aluminum&months=60¤cy=eur]
Coal, Australian thermal coal - Monthly price - Commodity prices - Price charts, data, and news - IndexMundi. (n.d.). IndexMundi - Country Facts. https://www.indexmundi.com/commodities/?commodity=coal-australian&months=60¤cy=eur]
Crude oil (petroleum) - Monthly price - Commodity prices - Price charts, data, and news - IndexMundi. (n.d.). IndexMundi - Country Facts. https://www.indexmundi.com/commodities/?commodity=crude-oil&months=60
ECB. (2023, January 12). Economic bulletin issue 8, 2022. European Central Bank. https://www.ecb.europa.eu/pub/economic-bulletin/html/eb202208.en.html
EUROSTAT. (n.d.). European statistical recovery dashboard. EUROPEAN STATISTICAL RECOVERY DASHBOARD. https://ec.europa.eu/eurostat/cache/recovery-dashboard/
Language selection | European Commission. https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/15725185/2-23012023-AP-EN.pdf/02f734a3-f3fe-df4d-db84-f1671933a5c6
Language selection | European Commission. https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/15725188/2-23012023-BP-EN.pdf/5ae195b6-d0a3-4369-8679-556e8438ff54
Language selection | European Commission. https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/15725188/2-23012023-BP-EN.pdf/5ae195b6-d0a3-4369-8679-556e8438ff54